Tek na Šmarno goro
40 let teka
40-ti rojstni dan je spoštovanja vreden jubilej, ki ga je dano praznovati redkim očetom prireditev in seveda prireditvam. Ob samem Teku se je Šmarni gori pisala tudi zgodovina Slovenskega in lahko rečemo tudi svetovnega gorskega teka. Zato smo se odločili, da se ob tej priliki sprehodimo skozi zgodovino Teka in dogajanj tako ali drugače povezanih s Tekom.
Dan pred tekmo sem na Goro prišel povprašat gostilničarja Miho, če ima kaj proti, da bi naslednji dan pred gostilno naredili cilj neke tekme, zraven pa sem mu v nahrbtniku prinesel material za čaj: bezgovo cvetje, med, limone… 18. novembra zjutraj, precej pred tekmo, ko smo pod napuščem gostilne Grad šele postavljali mizo za prijavno službo, je prišel mimo slok mladenič v oprijetih kavbojkah in črnih »špičakih« s polivinilasto vrečko v rokah iz katere so štrlele »adidaske« ter preplašeno spraševal po nekem teku….
Čez tri ure sem mu okoli vratu obesil prvo zlato medaljo Šmarnogorskega teka. Lado URH je bil skupaj s svojim bratom Ivanom eden od pionirjev slovenskega gorskega taka. Med ženskami neke posebej hude konkurence za prvič ni bilo – prva zmagovalke proge in edina udeleženka je bila Terezija GEČ. V naslednjih letih se je tek »prijel« kot temu rečemo, predvsem med rekreativnimi tekači in drugimi športniki, ki so tekanje po hribih koristili kot pripravo na svoje tekmovalne dosežke. In tako sta si v naslednjih letih najvišjo stopničko izmenjavala smučarja tekača, olimpijca, soseda iz meni ljubih Polhograjskih dolomitov – Bojan Cvajnar in Jani Kršinar. Med ženskami je slovensko tekaško rekreativno sceno v tem obdobju obvladovala danes 81-letna Helena ŽIGON, ki je zmagala leta 82 in 83 – proga pa je s štartno številko na prsih prehodila tudi na Teku 30 let kasneje.
Leto 84 je v zgodovini Teka črna luknja – odsotnost zaradi služenja domovini se je poznala tudi na Šmarni gori. Je bila pa jeseni tega leta ustanovljena Svetovna Zveza za gorske teke, ki je v kasnejših letih postala močno povezana z Šmarno goro. Leto kasneje je bilo organizirano prvo svetovno prvenstvo v gorskih tekih. Na najvišjo stopničko Teka stopi oseba, katere ime je v zgodovini Slovenska gorskega Teka zapisano z zlatimi črkami. Franci TERAŽ je tistih rosnih letih oral ledino, pripeljal gorski tek kot tekmovalno športno zvrst iz sosednje Italije v Slovenijo, organiziral prvo mednarodno tekmo v rodni dolini Vrat pod Triglavom, organiziral nastope na prvih svetovnih prvenstvih kjer je sam nastopil 18-krat.!